Del članka iz biltena Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana,.
»SKUPAJ ZA BOLJŠE ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV, OHRANJANJE IN ZAGOTAVLJANJE ENAKIH MOŽNOSTI«
Zdravje je temeljna človekova pravica. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah utemeljuje pravico vsakega otroka do ‘najvišje dosegljive ravni zdravja’. Človekove pravice in številna načela so pomembno vplivala na razvoj Strategije Svetovne zdravstvene organizacije za zdravje in razvoj otrok in mladostnikov. Odražajo jasno razumevanje, da zdravje naših mladih državljanov določajo mnogi dejavniki. Prav zato morajo naši ukrepi zajeti vse družbene in gospodarske sektorje, in ne samo zdravstvo.
Šolski ustroj ima pomembno vlogo pri oblikovanju okolja, ki lahko fizično, družbeno in duševno prispeva k dobremu zdravju in blagostanju. Vlaganje v izobraževanje in zdravje ne daje pričakovanih rezultatov, če šola ni zdrav kraj za življenje, delo in učenje. Šolske skupnosti se odzivajo na dinamični sklop dejavnikov, ki vpliva na doseganje učnega rezultata. Zdravje učencev, učiteljev in družin je odločilen dejavnik, ki vpliva na učenje. Šole potrebujejo strategijo, ki bo zagotavljala učiteljem, staršem, učencem in drugim članom skupnosti nabor načel in ukrepov za krepitev zdravja. Strategija, ki temelji na izhodiščih ‘zdravih šol’, lahko pomaga šolskim skupnostim pri družbenih in zdravstvenih vprašanjih, krepi učenje in izboljšuje učinkovitost šol. Splošni cilj mora biti, da evropski otroci in mladostniki dosežejo najvišjo možno raven zdravja in blagostanja glede na naše trenutno vedenje in razpoložljive vire. Namen je seveda spodbujati zdravo rast in razvoj in zmanjšati obolevnost in umrljivost, vendar ne le med otroci in mladostniki, ampak tudi kasneje, ko ti otroci in mladostniki odrastejo. Vlaganje v zdrav razvoj mladih ljudi danes bo nedvomno prispevalo h gospodarski blaginji jutri.
Šolsko okolje ima pomembno vlogo pri omogočanju, spodbujanju in krepitvi zdravja naših otrok in mladostnikov. Spodbujalo naj bi tako telesno, duševno kot socialno in okoljsko zdravje. Bolj ko bo šola celostno spodbujala vse vidike zdravja, bolj bodo učenci/dijaki razvijali svoje sposobnosti, veščine in pridobivali znanje, povezano z življenjem. Otroci in mladostniki tekom šolanja preživijo v šoli na tisoče ur, zato je to izredna priložnost, da lahko z načrtovanimi in usmerjenimi dejavnostmi za krepitev zdravja vplivamo na bolj zdrav življenjski slog in posledično na njihovo boljše zdravje v mladosti ter kasneje v odrasli dobi.
Ker se učenci raje učijo v varnem, čistem in spodbudnem okolju, se to odraža tudi v boljših učnih rezultatih in kakovosti njihovega življenja. Šole, ki spodbujajo zdravje (po principih in načelih Zdravih šol), se tega lotevajo sistematično z načrtovanjem in evalvacijo začrtanih nalog. Pri tem pristopajo celostno k zdravju (na vseh področjih in za vse vključene) ter iščejo možnosti, ki jim jih omogoča šolsko okolje – vsebine zdravja posredujejo preko učnega načrta, z različnimi projekti in dejavnostmi za zdrav življenjski slog ter s spodbujanjem sodelovanja različnih deležnikov, ki lahko prispevajo k boljšemu zdravju naših otrok in mladostnikov. Ena od takih pobud je tudi program 365 DNI TELOVADIMO SKUPAJ, ki povezuje različne vidike celostnega zdravja.